sreda, 14. december 2016

7 Jezera - Kanjavec - Komna (14.12.16)

Na prejšnji zimski turi sem bil brez derez. V klubu sem jih na ta račun pošteno slišal.
Grajo sem sprejel in grem naprej. Samozavest malo oklesana, želja pa še vedno ogromno. Izbiram si naslednjo pot, toliko izbire, da se težko odločim. V Sloveniji imamo mrežo 2.002 poti v skupni dolžini 10.004 kilometrov. 
Kdor spremlja spletno stran hribi.net pozna uporabnika redbull, pri katerem sem dobil idejo o pisanju bloga, ker mi je všeč njegovo poročanje o vsakem podvigu. Tudi fotografija z dvignjenim palcem je njegova znamka. Pravzaprav vse, kar vem in znam sem se od nekoga naučil ali kje prebral ali pa prevzel. Ničesar novega nisem pogruntal, ne še. Tako sem se odločil, da ponovim njegovo prehojeno pot ne dolgo tega nazaj. 7 Jezera - Kanjavec - Komna - Savica. 
Na klubski FB strani vprašam, če se mi kdo pridruži. Napišem, da je odhod ob enih zjutraj. Javi se nihče. Zaradi navdušenja nad potjo in še čim, ne morem zaspati. Zato se na pot odpravim, kar zvečer brez spanca.
štartam zgodaj, ob 01:30

Koča Merjasec na Voglu

tudi manjšo motorno žago ne bi bilo slabo imeti naslednjič s seboj ali pa vsaj sekiro :)

kot so napovedali, pretežno oblačno.

ambient kot v zimski pravljici

spet podrto drevo



dan nazaj je bila polna

Črno jezero, slišim kako se led razteza



avtoportret

špičji greben

Poprovec (2495m)

smerne table na drogovih, za takrat, ko je veliko snega

sled, le kdo je tu hodil

rana ura, zlata ura

tokrat jih imam, paščke mi je posodil Peter, saj ima enake dereze

vzhod


poletni (mehki) gojzerji in dereze niso najboljša kombinacija, pri sestopu večkrat na pol sklecnem 
zaradi vetra in mraza se mi psica trese kot šiba na vodi, tokrat sem jo vodil zadnjič tako visoko



bil zmenjen s Soncem, da se dobiva na vrhu, pa ne morem več čakati


hitro se okrepčava in sestopiva

ampak okolico pa moram fotografirati za spomin




brez GPS-a bi bila jeba, vse je podobno





joj, skoraj bi pozabil, še selfie s "tato mato"

pod vrhom veter poneha in se lahko malo posončim




adijo, grem domov

past, mene pa že ne boš

mene tukaj več videli boste ne

pogled nazaj proti desnemu vrhu (kjer sva bila), ki je za en meter nižji od levega, pa ne me basat


Vršaki


Triglav! Šala. Malo špičje in Zadnja Lopa

Prisojnik (se mi zdi)

Ledvica

prva bitja, ki jih srečam


Zadnjiški Ozebnik?

Dvojno jezero



spet, pa to ni normalno


okrasje

ajoj je še daleč

se vleče kot delovni ponedeljek

aha! sedaj pa ni več daleč, Bohinjski jezero

Komarča

 
Dvojno prosim! še 200 km do doma
statistika

Srečno pot in varen korak,
Miha

Ni komentarjev:

Objavite komentar